Zemljevid - Spoleto

Spoleto (latinsko: Spoletium) je starodavno mesto v italijanski pokrajini Perugia v deželi Umbrija ob vznožju Apeninov oziroma ob vznožju Monteluca. Od Perugie je oddaljeno 63 km jugovzhodno, od Firenc 212 km jugovzhodno in 126 km severno od Rima. Bilo je spešno rimsko mesto, katerega znaki so vidni še danes v slavoloku Drusus in Germanicus (23 n.št.), rimskem gledališču (1. stoletje) in Casa Romana.

Spoleto leži na vzhodnem kraku Via Flaminia, ki se viličasto cepi v dve cesti v Narni in nadaljuje na forumu Flaminii v bližini Foligna. Stara cesta je potekela tudi do Nursia. Ponte Sanguinario, zgrajen v 1. stoletju pred našim štetjem, še vedno stoji. Forum se skriva pod današnjim trgom.

Spoleto se nahaja na začetku velike, široke doline, obdane z gorami in tako zaseda strateški geografski položaj. Bil je pomembno mesto prvotnih plemen Umbri, ki so zgradili obrambne zidove v 5. stoletju pred našim štetjem, od katerih so nekateri vidni še danes.

Prva zgodovinska omemba Spoletium se nanaša na ustanovitev kolonije je v letu 241 pred našim štetjem, in je bila po Ciceru Colonia latina v primis firma et illustris, torej kolonija v letu 95 pred našim štetjem. Po bitki pri Trasimenskem jezeru (217 pr.n.št.) je Spoletium napadel Hanibal, in bil odbit od prebivalcev. Med drugo punsko vojno je bil koristni zaveznik Rima. Veliko je mesto pretrpelo v času državljanske vojne med Gaiusom Mariusom in Sullom. Slednji je po zmagi nad Mariusom leta 82 pred našim štetjem zaplenil ozemlje Spoletium. Od tedaj dalje je bilo mesto municipij.

Pod imperijem je še enkrat zacvetel. Začetek škofije sega v 4. stoletje. Znane so legende o mučenikih v Spoletu, pismo škofu Caecilianusu od papeža Liberija iz leta 354 predstavlja prvo zgodovinsko omembo. Zaradi svoje vzvišene lege je bil Spoleto pomembno oporišče Vandalov v gotskih vojnah. Njegove zidove je uničil Totila.

Pod Langobardi je postal Spoleto prestolnica neodvisne vojvodine Spoleto (od leta 570 dalje), ki je obsegala velik del osrednje Italije in ostala neodvisna do leta 729, ko je postala last langobardskega kralja. Leta 774 je Spoleto postal del Svetega rimskega cesarstva. Skupaj z drugimi mesti ga je papež Gregor VII podaril grofici Matildi iz Toskane, ki si je nekaj časa prizadevale, da ohrani neodvisnost. V letu 1155 ga je uničil Friderik Barbarossa. Leta 1213 ga je dokončno zasedel papež Gregor IX. V času odsotnosti papeškega dvora v Avignonu, je bil žrtev bojev med Gvelfi in Gibelini, dokler ga ni leta 1354 kardinal Albornoz še enkrat prinesel pod okrilje papeške države.

Po Napoleonovi osvojitvi Italije je postal Spoleto (med letoma 1808 in 1815) prestolnica kratkotrajnega francoskega departmaja Trasimène. Po petih letih in porazu Napoleona se vrača pod papeško državo. Leta 1860 se je Spoleto boril za združitev Italije. Giovanni Pontano, ustanovitelj Accademia Pontaniana v Neaplju, je bil rojen v Spoletu. Pomemben meščan je bil tudi Francis Possenti, ki se je izobraževal na jezuitski šoli in čigar oče je bil papežev assesor. Francis je pozneje postal Sveti Gabriel Žalostne Matere Božje.

V letu 1947 je bilo ustanovljeno gledališče Teatro Lirico sperimentale, leta 1952 je bil odprt Italijanski center za študije srednjega veka, leta 1958 je potekal prvič mednarodni Festival dveh svetov (Festival dei Due Mondi) in poteka še danes. Zaradi teh dejavnosti je mesto poznano kot mesto umetnosti in kulture